petek, 4. junij 2010

KAKO MLADI VIDIMO ODNOSE MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO LETA 2020

V Piranu je potekal pogovor med Vedrano Gujič, članico HNS Mladih (Hrvaška narodna stranka Liberalni Demokrati), ki je tudi novoizvoljena članica Biroja LYMEC (Evropski mladi liberalni demokrati) ter Dejanom Radunićem, predsednikom Sveta Zares Aktivnih, na temo “Kako mladi vidimo odnose med Slovenijo in Hrvaško leta 2020″.
Na začetku je poslanec Franco Juri izpostavil pomen mladih ljudi v tej kampanji, ki je po njegove mnenju, bila premalo vključena v razpravo ter izpostavil, da deluje v poslanski skupini z mladimi strokovnimi sodelavci, brez katerih bi sama poslanska skupina težko delovala. Poudaril je pomembnost takih druženj, saj je sam mnenja, da lahko mladi ter tudi drugi državljanke in državljani obeh držav osebno izpovejo svoj pogled na “namišljene probleme”, ki se večinoma uporabljeni za dnevno politične probleme. Ob koncu je izpostavil dejstvo, da smo mladi tisti, ki bomo odgovorni za družbo v prihodnosti, da pa je na politikih njegove generacije pomembno to, kako zapuščino jim bodo dali.
Dejan Radunić je izpostavil, da je po 19. letih dovolj prerekanj o mejnem vprašanju. Potrebno je vzpostaviti normalne odnose ter na referendumu glasovati ZA arbitražni sporazum, saj samo tako zaključimo politične razprave, ki so v korist samo dnevno političnim temam ter koristijo samo strankam, ki so nacionalistično usmerjene. Prav tako je poudaril pomen, da se referenduma udeležijo tudi mladi ter tako izkoristijo svojo ustavno možnost ter po prepričanju Zares Aktivnih, glasujejo ZA arbitražni sporazum. Po mnenju Dejana Radunića bomo lahko le tako dosegli zavidljiv nivo strpnosti med državama. Njegova generacija,čez deset let, se bo primorana ukvarjati s problemi tedanjega časa. “Problemi današnjega časa naj se urejajo danes in v tem trenutku svojim potomcem pa prepustimo čisto prihodnost in energijo za nove podvige in izzive” je zaključil Dejan Radunić, predsednik Sveta Zares Aktivnih.
Vedrana Gujić je za na začetku izpostavila simulacijo, ki jo je imel tuj časopis “The Times” na svoji spletni strani o premikanju meja med državami. Slovenijo so premaknili nad Avstrijo, kajti po njihovem mnenju je Slovenija skregana z vsemi sosedami. Po njenem mnenju pa je to prav nasprotno. ” Problem meje je specifičen in sama opažam, da s prijateljem Dejanom zadnje mesece preživljava svoj čas ob tolmačenju in razpravljanju o latinskih izrazih, ki so uporabljeni v Arbitražnem sporazumu.” Po njenem mnenju je to bilo vse nepotrebno, če bi imeli sposobne vlade v preteklosti, bi lahko v nedeljo državljanke in državljani Slovenije odločali o meji na morju, tako pa, na žalost, odločajo samo o postopku imenovanja “ad hoc” sodišča, ki bo določil mejo” je zaključila Vedrana Gujić, članica HNS Mladi ter članica Biroja LYMEC.

sreda, 2. junij 2010

MLADI, ODGOVOR ZA UREJENE IN DOBRE MED SOSEDSKE ODNOSE V PRIHODNOSTI JE ARBITRAŽNI SPORAZUM

Pred nedeljskim referendumom so Mladi forum SD, Mlada liberalna demokracija in Zares aktivni podprli arbitražni sporazum in predvsem mlade pozvali, da se nedeljskega referenduma tudi udeležijo.

V Mladem forumu menijo, da slovenske javnosti ne razdira politika sama, ampak jo razdirajo stranke slovenske politične desnice. Glavni problem vidijo v dejstvu, da te stranke postavljajo v ospredje lastne interese namesto nacionalnih interesov. Morda problem tiči v tem, da ko bo meja enkrat določena, bo bistveno težje vsem političnim skupinam podpihovati sovraštvo in umetno ustvarjanje sporov s ciljem pridobivanja političnih točk in preusmerjanja pozornosti z domačih težav na tuje “sovražnike”. Zgroženi so nad manipulacijo in zavajanjem javnosti, kateri smo priča predvsem s strani stranke SDS in njenega prvaka Janeza Janše. Leta 2007 je bila za stranko SDS arbitraža primerna rešitev (danes je to najslabša izbira), ob podpisu sporazuma Drnovšek–Račan je bil le ta največji greh (danes se ga omenja kot solidna rešitev), SDS skliče izredno sejo DZ, na kateri naj bi predstavili nove dokaze glede podpissporazuma (demantirajo jih tako predstavniki vlade, kot tudi veleposlaništev ZDA in Švedske). V Mladem forumu so prepričani, da nam bo sporazum prinesel pravično rešitev in nenazadnje zagotovil mir na Balkanu in tega dejstva se zaveda tudi vsa Evropa in zato predlagani sporazum pozdravljajo. Edini, ki mu nasprotujejo so stranke politične desnice in zato se v Mladem forumu sprašujemo: “Ali je aktualna opozicija popolnoma izgubila stik z realnostjo in kje je ima opozicija občutek odgovornosti in morale?” zaključi predsednik Mladega foruma Marko Kastelic.

V Mladi liberalni demokraciji (MLD) so prepričani, da referendumska kampanja, kot smo jo spremljali v preteklem mesecu, ni bila soočenje argumentov za in proti, saj so nasprotniki arbitražnega sporazuma v svojih nastopih, ter propagandnih materialih uporabljali zavajajoče podatke in neresnice. Prav tako so prepričani, da takšna negativna kampanja v ničemer ne pripomore k lažjemu odločanju slovenskih državljanov, ampak jih samo še dodatno distancira od odločanja nasploh, zato pozivajo volivce, predvsem mlade, ki večinoma zaradi svoje starosti ne premorejo zgodovinskega spomina in stanja na dan 25.6.1991, da ne zapadejo pod vpliv politikantskih izjav in demagogije slovenske desnice, ter da se odločijo na podlagi dejstev, ki so zapisana v arbitražnem sporazumu. Skrajno bizarne so tudi parole o tem, kaj vse je bilo Sloveniji odvzeto in zagotavljanje, da je sporazum kot tak priložnost za popravo zgodovinskih pravic. V naši zavesti morajo za vedno ostati spomini in refleksije na boleče dogodke in krivice, ki jih je slovenski narod v preteklosti doživel, obenem pa moramo biti toliko iskreni do sebe, da ne bomo iskali poti za spreminjanja zgodovinskih dejstev tam, kjer teh priložnosti preprosto ni. Arbitražni sporazum daje Sloveniji pozicijo, s katere lahko na podlagi načela pravičnosti, zgodovinskih okoliščin, stanja 25.6.1991 in drugih dokumentov, ki jih bo Slovenija predložila arbitražnemu tribunalu, preko mirnega reševanja sporov s posredovanjem tretjega dobi tisto, kar ji pripada. »V nedeljo podprimo arbitražni sporazum in s tem sooblikujmo Slovenijo prihodnosti, vzpostavimo temelje prijateljstva prihodnjih generacij sosednjih držav in se enkrat za vselej rešimo nacionalističnih populizmov, ki smo jim priča ob vsakih volitvah ali pa še pogosteje« je zaključil predsednik MLD Borut Cink.

V Zares Aktivnih so prepričani, da v nedeljo, 6. junija, državljanke in državljani ne bodo odločali o poteku meddržavne meje na kopnem in na morju, ne o poteku ne o označitvi meje, ki obe državi, kljub temeljnima ustavnima listama, že 19 let tolmačita različno.

Po njihovem mnenju bomo v nedeljo odločali o ratifikaciji mednarodnega sporazuma, ki bo omogočil začetek arbitražnega postopka pri mednarodnem telesu, sestava katerega bo določena enakopravno po določilih in pogojih, ki smo jih po dolgih pogajanjih zapisali v tem sporazumu. Ta določila, ki so zapisana v sporazumu, bistveno izboljšujejo izhodišča in vse dogovore, ki so bili pred tem sprejeti v smislu posredovanja tretjega razsodnika, tudi tako imenovanega blejskega sporazuma iz leta 2007, ki je predvideval reševanje spora na meddržavnem sodišču v Haagu. Ravno sodišče v Haagu še nikoli ni sodilo ali presodilo po načelu tako imenovane zunanje pravičnosti. Sedaj je ta pravičnost skupaj s posebnimi okoliščinami zapisana in opisana v samem sporazumu. V sporazumu je zapisan kot dejstvo celo stik Slovenije z odprtim morjem.

Izpostavili so nekatere laži, ki so bile izrečene ali zapisane v zadnjih dneh s strani nasprotnikov arbitražnega sporazuma. Ena takih laži je ta, da bo Luka Koper, ki je eden od motorjev gospodarstva Slovenije, izgubila stik z odprtim morjem in bo propadla. Kot Temu dejstvu je oporekala Luka Koper sama, kot tudi ugleden pravnik, nekdanji minister za pravosodje, prof. dr. Lovro Šturm. Dr. Šturm je v sredo, 26. maja, v oddaji Odmevi povedal sledeče: “Ne, kajti če režim plovbe določa, da ima Luka Koper neposreden teritorialen izhod po svojih vodah, in seveda tudi zračni prostor, do mednarodnih voda, potem nihče ne sme na noben način ovirati ladij, ki plujejo v Luko Koper. To je pomembno. Ne gre samo za naše ladje, niti ne gre samo za ladje držav Evropske unije. Gre za vse tuje ladje, ki imajo za cilj priti in svoj tovor v Luki Koper raztovoriti.”

Seveda je, kot v vsaki kampanji, nekdo ZA in nekdo PROTI. Tudi tokrat so nekatere politične stranke proti sporazumu, vendar bolj zaradi tega, ker jim ta nedorečen status koristi za politične namene, ne pa za dobrobit državljank in državljanov Slovenije,” je zaključil predsednik Sveta Zares Aktivnih Dejan Radunić